Gostota laka: masa 1 litra in tabela vrednosti

Premazi so med najpomembnejšimi materiali pri pleskarskih delih. Z izdelavo lakov se ukvarja specializirana proizvodna panoga.

Laki so tekoče ali poltekoče snovi, ki po sušenju na premazani površini tvorijo tanko, prozorno in sijočo plast ter jo zanesljivo varujejo pred fizikalnimi in kemičnimi poškodbami. V osnovi gre za zmes snovi, pri kateri je ena trdna, prozorna in nehlapna, druga pa tekoča in hlapna.

Vrste lakov

Kot trdna sestavina se v proizvodnji lakov uporabljajo sintetične ali naravne smole. Raztopljene so v tekočinah, ki pozneje določajo lastnosti končnega izdelka. Topila so lahko:

• alkohol,
• eterična olja,
• sušilna olja,
• aceton,
• voda in drugo.

Danes obstajajo tudi laki brez topil. Majhno viskoznost jim zagotavljajo posebni dodatki – oligomeri. Takšni laki se strdijo samo ob prisotnosti katalizatorja oziroma trdilca. Običajne lakovne zmesi se utrdijo z oksidativno polimerizacijo ali izhlapevanjem topila.

Najpogosteje uporabljena topila, po katerih se delijo glavne skupine lakov, so:

• alkohol,
• terpentin,
• olja (sušilna olja, kopali).

Poznamo tudi alkidne, nitro, bitumenske, epoksidne, naftnopolimerne, alkidno-sečninske, poliuretanske in poliakrilatne lake. Vsaka vrsta ima svoje tehnične lastnosti ter posebnosti nanašanja in uporabe.

Masa laka

Specifična teža oziroma gostota laka je pomembna lastnost tega gradbenega materiala. Lakirni izdelki se kupujejo po masi, pri uporabi pa jih je priročno meriti v litrih. Ko je treba ugotoviti maso 1 litra laka, so pogosto na voljo le podatki o gostoti v kg/m³ ali g/cm³.

Pri številnih pogostih lakih je orientacijska gostota približno 0,91–0,93 kg/l. To pomeni, da 1 liter takega laka tehta okoli 920 g. Vrednost ni univerzalna: vodni, alkidni, poliuretanski, epoksidni in nitro laki se lahko po gostoti občutno razlikujejo. Za gospodinjske izračune je podatek uporaben, pri velikih količinah pa uporabite vrednost iz tehničnega lista proizvajalca ali stehtajte kontrolno prostornino.