Gostota žagovine: masa 1 m³ po drevesnih vrstah
Pri obdelavi lesa nastajajo drobni lesni delci – žagovina. Njihova velikost je odvisna od uporabljenega orodja. V gospodinjstvu in proizvodnji se žagovina pogosto obravnava kot lesnopredelovalni odpadek, njena nasipna gostota pa se močno spreminja glede na drevesno vrsto, vlažnost, frakcijo in zbitost. Za določitev mase se zato stehta konkretna pošiljka ali uporabijo tabelarične orientacijske vrednosti.
Uporaba žagovine
Žagovina se pogosto uporablja v gradbeništvu in kmetijstvu, iz nje pa se izdelujejo tudi peleti za ogrevanje.
- Gradbeništvo.
Iz lesnopredelovalnih odpadkov oziroma žagovine se izdelujejo plošče, ki se uporabljajo za notranje stene, predelne stene in tla. Iz drobne lesne frakcije nastajajo tudi tirsollit, termoporit in drugi gradbeni materiali. Vezivo so smole, sestava pa vsebuje tudi antiseptike in zaviralce gorenja.
Nekatere vrste betona vsebujejo žagovino. Lahki betoni, kot so beton z žagovino, lesni beton in mavčno-žagovinski beton, uporabljajo lesnopredelovalne odpadke kot polnilo.
Termizne plošče iz žagovine, večjih oblancev in mavca se uporabljajo za toplotno izolacijo sten, strehe in stropov.
- Kmetijstvo.
V živinoreji se žagovina uporablja kot nastilj, saj dobro vpija vodo in je zelo poceni. Vrtnarji jo uporabljajo kot zastirko pod rastlinami.
- Abraziv.
Zaradi blagih abrazivnih in vpojnih lastnosti se uporablja pri nekaterih postopkih poliranja, čiščenju tal v proizvodnih prostorih, čiščenju preprog in krzna ter kot pomožno polnilo ali procesni material.
- Embalaža in polnila.
Zaradi majhne mase in nizke cene je primerna za zapolnjevanje praznin pri pakiranju krhkih keramičnih in steklenih izdelkov. Kot polnilo se uporablja pri izdelavi poceni plastike, porozne opeke in nekaterih strešnikov.
- Peleti.
Peleti se kot alternativa običajnim gorivom že dolgo uporabljajo v evropskih državah in postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Peletni kotli z velikim izkoristkom uporabljajo lesne pelete kot priročno trdno gorivo.
Masa lesne žagovine
Nasipna gostota oziroma masa 1 m³ žagovine se razlikuje glede na drevesno vrsto in velikost delcev.
Tabela mase sveže nasute suhe žagovine glede na drevesno vrsto
| Drevesna vrsta | Povprečna nasipna gostota (kg/m³) | Masa 1 m³ žagovine (kg) | Drevesna vrsta | Povprečna nasipna gostota (kg/m³) | Masa 1 m³ žagovine (kg) |
|---|---|---|---|---|---|
| Robinija | 215 | 182–225 | Macesen | 186 | 151–186 |
| Jesen | 210 | 146–266 | Breza | 182 | 143–216 |
| Bukev | 190 | 174–230 | Bor | 146 | 87–213 |
| Gaber | 213 | 207–223 | Kostanj | 182 | 168–202 |
| Hrast | 227 | 193–288 | Hruška | 188 | 164–199 |
Pogosta vprašanja
Koliko tehta 1 m³ žagovine?
Masa 1 m³ suhe žagovine je po tabeli odvisna od drevesne vrste in navadno znaša približno 87–288 kg. Vlažna ali zbita žagovina je težja.
Od česa je odvisna nasipna gostota žagovine?
Glavni dejavniki so drevesna vrsta, velikost delcev, vlažnost, količina lubja in stopnja zbitosti med skladiščenjem ali prevozom.
Ali lahko žagovino računamo po gostoti lesa?
Ne. Nasipna gostota žagovine je bistveno manjša od gostote masivnega lesa, saj je med delci veliko zraka in praznin.