Gostota bakra, njegove lastnosti in uporaba

Baker je element četrte periode enajste skupine periodnega sistema elementov. V elementarni obliki je plastična prehodna kovina rožnate ali zlate barve.

Baker je zaradi razmeroma nizkega tališča in dostopnosti eden prvih materialov, ki jih je človek obvladal. Spada med sedem kovin, znanih že v antiki. Samorodni baker je pogostejši od samorodnega železa, srebra ali zlata. Njegovo kemijsko ime Cuprum izvira iz imena otoka Ciper.

Tabela gostote bakra

Za čisti baker pri sobni temperaturi se navadno uporablja gostota približno 8,96 g/cm³. To ustreza masi 1 m³ okoli 8960 kg. Pri bakrovih zlitinah, ulitkih in valjanih izdelkih s primesmi se lahko vrednost razlikuje, zato je treba za natančen izračun upoštevati vrsto materiala.

Za lažji izračun mase bakra je spodaj tabela z vrednostmi gostote in mase v različnih merskih enotah.

Lastnosti bakra

Baker je plastična kovina rožnate ali zlate barve. Na zraku se prekrije s plastjo oksida rdečega ali rumenkastega odtenka, na presvetlitvi pa modrozelenkaste barve.

Skupaj s cezijem, zlatom in osmijem spada med kovine z izrazito lastno barvo, ki se razlikuje od srebrne ali sive barve večine drugih kovin. Baker ima ploskovno centrirano kubično kristalno mrežo.

Odlikujeta ga odlična električna prevodnost, po kateri je takoj za srebrom, in velika toplotna prevodnost. Ima visok temperaturni koeficient električne upornosti in spada med diamagnetne snovi.

Baker se uporablja tudi v zlitinah s cinkom kot medenina, s kositrom kot bron, z nikljem kot melhior in v nekaterih drugih zlitinah.

Brez ogljikovega dioksida in vlage je le malo občutljiv na zrak. Je šibek reducent, ki ne reagira z vodo in razredčeno klorovodikovo kislino. V raztopino lahko prehaja pod vplivom neoksidativnih kislin ob prisotnosti kisika ter v amonijevih in cianidnih medijih. Dobro oksidira v reakciji z dušikovo in koncentrirano žveplovo kislino, kisikom, halkogeni, oksidi nekovin, zlatotopko ter halogeni. Pri segrevanju reagira z vodikovimi halogenidi.

Baker se široko uporablja že od davnine. Njegove značilne lastnosti še danes spadajo med najboljše, zato je eden najpogosteje uporabljanih materialov. Glavna področja uporabe so:

• elektrotehnika za izdelavo različnih žic, kablov in drugih vodnikov;
• izdelava različnih naprav za odvajanje toplote in toplotnih izmenjevalnikov;
• proizvodnja bakrenih cevi;
• uporaba v različnih zlitinah;
• uporaba v zlitinah za nakit;
• uporaba kot zelo električno in toplotno prevodna matrica, stabilizator ali ovoj v superprevodnih kablih in kriogenih napravah;
• uporaba kot katalizator acetilena;
• široka uporaba v arhitekturi.