Gostota skrilavca, njegove prednosti in tabela vrednosti
Skrilavec je zelo razširjen gradbeni material, ki ga pridobivajo s cepljenjem plastovitih kamnin. Je odličen material za izvedbo streh. V nekaterih jezikovnih okoljih isto poimenovanje zajema tudi neobdelane azbestnocementne plošče ter valovite in ravne plošče iz glinenega skrilavca.
Po standardu GOST se v sodobni gradnji uporabljata dve vrsti plošč: valovite in ravne. Uporaba materiala ni omejena na krovska dela, saj se uporablja tudi za zaključna dela.
Material ima precej dobre lastnosti, kot so dolga življenjska doba, ugodna cena, trdnost in široka dostopnost. Vendar ni vsaka skrilasta oziroma cementna plošča najboljša izbira, saj lahko nekatere vrste škodujejo zdravju.
Tabela gostote skrilavca
Ker gre za kompleksne materiale, gostote v terenskih razmerah ni mogoče samostojno določiti. Meritve opravljajo v specializiranih kemijskih laboratorijih. Spodnja tabela navaja referenčni razpon za naravni skrilavec: od 2,65 do 2,7 g/cm³. Dejanska masa azbestnocementnih in sodobnih vlaknocementnih plošč se navadno izračuna iz mer, debeline in proizvajalčevih podatkov.
Za lažje računanje je spodaj tabela z gostoto in maso skrilavca v različnih merskih enotah.
| Material | Gostota (g/cm³) | Masa 1 m³ (kg) |
| Skrilavec | Od 2,65 do 2,7 | Od 2650 do 2700 |
Prednosti skrilavca
Skrilaste in cementne plošče so upravičeno priljubljene zaradi nespornih prednosti. Med glavne sodijo:
- V nasprotju z drugimi mehkimi kritinami imajo dobro trdnost in lahko prenesejo maso človeka
- V primerjavi z drugimi materiali so manj občutljive na temperaturo in se v sončnem vremenu manj segrejejo
- Material ima zelo dolgo življenjsko dobo
- Zaradi sestave ima veliko požarno odpornost
- Preprosto ga je mehansko obdelovati na različne načine
- V nasprotju s kovinskimi materiali ne korodira
- Ima odlične električnoizolacijske lastnosti
- Ob močnem deževju povzroča malo hrupa
- Spada med najcenejše gradbene materiale
- Preprosto ga je popravljati z zamenjavo poškodovanih delov
Slabosti skrilavca
Kljub številnim prednostim ima material tudi občutne slabosti:
- Stare azbestnocementne plošče lahko vsebujejo azbest, ki je nevaren, kadar pri rezanju, vrtanju ali odstranjevanju nastaja prah
- Na materialu se lahko razrašča mah in sčasoma prekrije velik del površine
- Ob nepravilnem ravnanju je precej krhek, zlasti pri montaži in prevozu
- Pri močnem lokalnem segrevanju lahko plošče razpokajo, zato je treba pri stikih ob dimnikih in segretih elementih upoštevati požarnovarnostne zahteve
Vpliv azbesta v ploščah
V državah nekdanje Sovjetske zveze so stare plošče pogosto izdelovali z azbestom, ki je nevarna rakotvorna snov. Največje tveganje nastane pri rezanju, vrtanju, odstranjevanju in lomljenju plošč, ko pride v zrak prah z azbestnimi vlakni. Po podatkih SZO je poklicna izpostavljenost azbestu po svetu povezana z več kot 200 tisoč smrtnimi primeri na leto. V Evropski uniji je uporaba azbesta prepovedana od leta 2005.
Pogosta vprašanja
Koliko tehta 1 m³ skrilavca?
Za naravni skrilavec je referenčna masa 1 m³ približno 2650–2700 kg. Pri azbestnocementnih ali vlaknocementnih valovitih ploščah se navadno ne računa kubični meter, temveč masa posamezne plošče glede na njene mere in debelino.
Zakaj mase skrilavca ni vedno mogoče izračunati po eni tabeli?
Isto poimenovanje lahko zajema različne materiale: naravni skrilavec, stare azbestnocementne plošče in sodobne vlaknocementne izdelke. Njihove sestava, debelina in oblika valov se razlikujejo, zato lahko dejanska masa občutno odstopa.
Zakaj so stare azbestnocementne plošče nevarne?
Glavna nevarnost nastane pri rezanju, vrtanju, odstranjevanju ali lomljenju plošč, ko pride v zrak prah z azbestnimi vlakni. Takšna dela je najbolje izvajati po varnostnih pravilih in skladno z lokalnimi zahtevami za ravnanje z azbestom.