Gostota kromitne rude in masa 1 m³
Kromitne rude so naravne mineralne surovine z industrijsko koncentracijo kroma. Osnovo navadno tvorijo minerali skupine kromovih spinelov, vključno s kromitom in sorodnimi različicami. Znanih je veliko naravnih kromovih spojin, toda industrijska ruda je le surovina z dovolj kroma za gospodarno pridobivanje in predelavo.
Glede na sestavo ločimo:
- kromit FeCr 2 O 4, ki je v naravi v čisti obliki redek in vsebuje več kot 46 % kroma;
- alumokromit Fe (Cr, Al) 2 O 4 z več kot 37 % kroma;
- magnezijev kromit (Mg, Fe)Cr 2 O 4 z več kot 42 %;
- krompikotit (Mg, Fe)(Cr, Al)2O4 z več kot 33 %.
Kemična sestava skupin ni homogena, delež Cr2O3 se močno razlikuje. Rude zato glede na njegov delež razvrščamo na:
- manj kot 40 %;
- 40–45 %;
- 45–50 %;
- več kot 50 %.
Gostota kromitnih rud
Gostota je odvisna od sestave in kakovosti. Pri manj kakovostnih rudah je okvirno 3,8–4,0 g/cm³, pri kakovostnejših okoli 4,3–4,6 g/cm³, gostota nekaterih kromovih spinelov pa doseže 5 g/cm³ ali več.
Rude se uporabljajo za ferokrom in druge ferozlitine, kromove spojine, ognjevzdržne materiale, pigmente ter nekatere kemične proizvode.
Kromit
Železovo črn mineral z rjavimi odtenki, kovinskim sijajem in šibkimi magnetnimi lastnostmi.
Je magmatskega izvora in se pogosto pojavlja s serpentinom, serpentinitom ter železovo-magnezijevimi silikati. Velika nahajališča izkoriščajo v Južni Afriki, Kazahstanu, Indiji in drugod.
Gostota je 4,5–4,8 g/cm³, trdota 5,5.
Alumokromit
Črn zrnat mineral, ki je v tankih drobcih rdečkasto prosojen. Spada med okside in vsebuje železov oksid, mangan, aluminijev oksid, železo, nikelj, titan, vanadij ter druge elemente. Ima kovinsko masten sijaj, neraven prelom in rjavo sled.
Gostota je 4,5–4,8 g/cm³, trdota 5,8–6.
Krompikotit
Rjavkasto črn, zrnat in redkeje kristalen mineral z rjavo sledjo ter kovinskim ali mastnim sijajem. Je krhek z neravnim prelomom, kristali pa so lahko oktaedrski. Pogosto se pojavlja s serpentinom in serpentinitom.
Gostota je 4,5–4,8 g/cm³, trdota 5,5–7,5.
Magnezijev kromit
Po videzu se malo razlikuje od drugih kromovih spinelov, toda njegova sled je rjava, ne rjavkasta kot pri zgornjih mineralih.
Gostota je 4,2–5,1 g/cm³, trdota 5,5–7.
Tabela gostote kromitne rude
| Mineral | Kemična formula | Gostota (g/cm³) | Gostota (kg/m³) | Masa rude (t/m³) |
|---|---|---|---|---|
| Kromit | FeCr2O4 | 4,5 – 4,8 | 4500–4800 | 4,5–4,8 |
| Alumokromit | Fe (Cr, Al)2O4 | 4,5 – 4,8 | 4500–4800 | 4,5 – 4,8 |
| Krompikotit | (Mg, Fe)(Cr, Al)2O4 | 4,5 – 4,8 | 4500–4800 | 4,5 – 4,8 |
| Magnezijev kromit | (Mg, Fe)Cr2O4 | 4,2 – 5,1 | 4200–5100 | 4,2 – 5,1 |
Kromitne rude so cenjene kot vir kroma in surovina za ognjevzdržne materiale. Njihovo obnašanje pri segrevanju je odvisno od mineralne sestave, deležev MgO, Al2O3, FeO, Cr2O3 in primesi, zato se uporabljajo podatki konkretne količine ali laboratorijske analize.
Ena univerzalna temperatura tališča ni pravilna, saj ruda ni čista snov, temveč naravna zmes kromovih spinelov in spremljajočih mineralov. Za prakso so pomembnejši gostota, delež Cr2O3, ognjevzdržnost, zrnavost in zahteve proizvodnje.
Pogosta vprašanja
Koliko tehta 1 m³ kromitne rude?
Masa je odvisna od sestave in kakovosti. Za manj kakovostne rude se uporablja okoli 3,8–4,0 g/cm³, pri gostejših kromitih pa so vrednosti lahko večje.
Zakaj se gostota kromitne rude razlikuje?
Rude vsebujejo različne kromove spinele ter primesi železa, magnezija, aluminija in drugih elementov, zato se gostota spreminja.
Kje se uporabljajo kromitne rude?
Uporabljajo se za pridobivanje kroma, ferozlitin, ognjevzdržnih materialov, kemičnih spojin in pigmentov.