Gostota gume: lastnosti, uporaba in tabela
Guma je elastičen material, ki nastane z vulkanizacijo sintetičnega ali naravnega kavčuka. Je mrežast elastomer oziroma proizvod kemičnega zamreženja kavčuka.
Za izdelavo gume z vulkanizacijo je potrebnih od 20 do 60 odstotkov osnovne surovine, kavčuka. Preostala sestava se lahko razlikuje glede na zahtevane lastnosti, pogoje uporabe, proizvodno tehnologijo in zahteve za izdelek. Vključuje lahko aktivatorje in pospeševalce vulkanizacije, antioksidante, vulkanizacijska sredstva ter mehčala oziroma plastifikatorje. Sestava lahko vsebuje tudi regenerat, ki omogoča ponovno predelavo, modifikatorje, zaviralce predčasne vulkanizacije, barvila, zaviralce gorenja, penila in dišave.
Tabela gostote gume
Ker je guma kompleksen material, je njeno natančno gostoto najbolje določiti po podatkih proizvajalca ali z laboratorijskimi meritvami. Povprečni referenčni razpon gostote gume znaša od 1 do 2 g/cm³.
Za lažji izračun je spodaj tabela z vrednostmi gostote in mase gume v različnih merskih enotah. Z njo lahko pravilno ocenite maso gume.
Gostota in masa 1 m³ gume glede na merske enote
| Material | Gostota (g/cm³) | Masa 1 m³ (kg) |
|---|---|---|
| Guma | Od 1 do 2 | Od 1000 do 2000 |
Lastnosti gume
Guma se od drugih materialov razlikuje po veliki elastičnosti, prožnosti, zmožnosti velikih povratnih deformacij in ohranjanju oblike v delovnih razmerah.
Spada med mehke in skoraj nestisljive elastomerne materiale: pod obremenitvijo spremeni obliko, njena prostornina pa se spremeni razmeroma malo. S kombinacijo različnih dodatkov in kavčukov se lahko lastnosti končnega materiala zelo razlikujejo.
Mehanske lastnosti gume so nelinearne in imajo izrazit relaksacijski značaj: odvisne so od velikosti deformacije, hitrosti obremenjevanja, časa, temperature, frekvence in načina obremenitve. Nekatere gumene zmesi prenesejo zelo velike povratne deformacije, raztezek ob pretrgu pa lahko pri posameznih vrstah doseže več sto odstotkov.
Trdota gume je odvisna od vsebnosti mehčal in polnil, njihovih vrst ter stopnje vulkanizacije.
Guma skoraj ne vpija vode, lahko pa nabrekne v organskih topilih. Stopnja nabrekanja je odvisna od sestave, vrste kavčuka, polnil in stopnje vulkanizacije. S pravilno izbranimi sestavinami je mogoče doseči večjo odpornost proti oljem, bencinu, vodi, kemikalijam in temperaturnim nihanjem.
Pri dolgotrajni uporabi in skladiščenju je guma izpostavljena utrujanju in staranju, ki zmanjšujeta njene kakovostne lastnosti ter povzročata razpadanje.
Guma se uporablja na številnih različnih področjih. Med najpomembnejšimi so:
- izdelava pnevmatik za kolesa, motorna kolesa in avtomobile;
- izdelava gumeno-tehničnih proizvodov, kot so jermeni, trakovi, cevi, plošče in obroči;
- izdelava kontracepcijskih sredstev, medicinskih rokavic ter posebnih oblek za kemijsko zaščito in civilno zaščito;
- izdelava različnih vrst gumijaste obutve z izboljšano zaščito pred vlago, kot so galoše in škornji.
Pogosta vprašanja
Koliko tehta 1 m³ gume?
V članku je naveden okvirni razpon od 1000 do 2000 kg/m³. Natančna vrednost je odvisna od kavčuka, polnil, mehčal, stopnje vulkanizacije in namena izdelka.
Zakaj se gostota gume tako razlikuje?
Guma je zmes kavčuka in dodatkov. Saje, mineralna polnila, olja, zaviralci gorenja in druge sestavine spreminjajo maso in lastnosti materiala.
Katero gostoto gume uporabiti pri izračunu izdelka?
Najbolje je uporabiti podatke iz tehničnega lista konkretne vrste ali izmeriti vzorec. Tabelarični razpon je primeren le za predhodno oceno mase.