Gostota lesa in masa 1 m³ po drevesnih vrstah

Les se v gradbeništvu uporablja že od nekdaj. Zaradi odličnih tehničnih lastnosti ostaja zelo priljubljen material. Les je naravni material z urejeno zgradbo, sestavljeno iz lesnih celic in medceličnih praznin, zato dva kosa lesa enake velikosti nimata nujno enakih lastnosti. Pri delu se zato pogosto pojavi vprašanje, koliko materiala potrebujemo ter kakšni sta skupna masa lesa in masa kubičnega metra lesa.

Les se glede na vrsto gradbenih del meri na različne načine. Na maso m³ lesa bistveno vpliva gostota materiala, zato je treba za pravilen izračun opredeliti, katero gostoto uporabljamo. Razlikujemo dve vrsti gostote:

— gostoto lesne snovi;

— prostorninsko gostoto strukturiranega fizičnega telesa.

Lesna snov pomeni maso trdnih sestavin lesa brez naravnih praznin. Ta gostota se meri v laboratorijskih pogojih, saj zahteva dodatne meritve, ki jih v običajnih razmerah ni mogoče opraviti. Za les vseh vrst in drevesnih vrst se ta vrednost šteje za stalno ter znaša 1540 kg/m³.

Gostoto konkretnega lesa lahko v običajnih pogojih določimo precej preprosto. Kos lesa stehtamo in izmerimo njegovo prostornino. Podatka vstavimo v standardno formulo: ρ = m/V, kjer je ρ gostota lesa, m masa lesa in V prostornina, ki jo zavzema.

Tabela prostorninske mase 1 m³ lesa glede na vlažnost

Kot smo že navedli, je gostota lesne snovi stalna. Les pa ima zapleteno večcelično vlaknasto zgradbo. Stene iz lesne snovi sestavljajo ogrodje lesa. Ker se celična zgradba ter oblike in velikosti celic med drevesnimi vrstami razlikujejo, sta različni tudi gostota lesa in masa m³.

Na gostoto lesa močno vpliva tudi vlažnost. Zaradi zgradbe materiala se z večanjem vlažnosti povečuje gostota lesa. To pravilo pa ne velja za gostoto same lesne snovi.

Zgoraj je prikazana gostota lesa. Tabele upoštevajo vlažnost materiala in prikazujejo orientacijsko maso 1 m³ lesa.