Gostota apnenca in njegove glavne lastnosti
Apnenec je karbonatna kamnina iz kalcita in primesi. Delež primesi večinoma ne presega 5 %; mednje sodijo dolomit, delci peska in gline ter organogene snovi. V preteklosti se je apnenec pogosto uporabljal za skulpture in štukature ter gradnjo stavb in utrdb.
V naravi je veliko vrst apnenca. Glavno merilo za njihovo razvrščanje so kraj in dejavniki nastanka. Glede na to jih delimo v 3 skupine: organogene, kemogene in klastične. Najpogosteje se uporabljajo apnenci iz prve, organogene skupine, med katere spadata kreda in školjkovni apnenec.
V naravi je veliko vrst apnenca. Osnovno merilo razvrščanja sta okolje in dejavniki njegovega nastanka, zato se deli na tri skupine: organogeni, kemogeni in klastični apnenec. Najbolj se uporabljajo organogene vrste, med njimi kreda in školjčni apnenec.
Glavne fizikalne in kemične lastnosti apnenca
Apnenec ima veliko različic, zato se njegove fizikalne in kemične lastnosti lahko občutno razlikujejo. Glavni kazalniki so navedeni v tabeli.
| Kazalnik | Vrednost | Merska enota |
| Gostota apnenca | 2,6 - 2,8 | g/cm³ |
| Prostorninska masa apnenca | 1,65 - 2,75 | g/cm³ |
| Poroznost | 0,3 - 32 | % |
| Faktor trdote | 110 - 180 | |
| Toplotna prevodnost | 0,25 - 2,8 | kcal/m |
| Tlačna trdnost | 10 - 3000 | kg/cm² |
| Koeficient mehčanja | 0,4 - 1 | |
| Odpornost proti temperaturnim spremembam | 0,2 - 1 |
Nekatera velika odstopanja je treba pojasniti. Najmanjša prostorninska masa 1,65 g/cm³ je značilna za oolitne vrste. Manj porozni mikrozrnati apnenec se razlikuje od školjčnega apnenca, katerega poroznost lahko doseže 32 %. Tlačna trdnost suhega materiala znaša od 10–60 kg/cm² pri školjčnih do 2500–3000 kg/cm² pri mikrozrnatih apnencih, najpogosteje pa 250–600 kg/cm².
Apnenec se uporablja v številnih industrijskih panogah: pri proizvodnji stekla, papirja in sladkorja, v metalurgiji ter kemični industriji. Najširše se uporablja pri gradbenih delih kot rezan kamen, veliki bloki, drobljenec za beton, pigment za pleskarska dela ter surovina za apno in cementne mešanice.
Pogosta vprašanja
Kolikšna je gostota apnenca?
Gostota apnenca navadno znaša 2,6–2,8 g/cm³. Prostorninska masa je lahko manjša in je močno odvisna od poroznosti, vrste kamnine ter nahajališča.
Zakaj se prostorninska masa apnenca razlikuje od gostote?
Gostota se nanaša na gosto mineralno maso, prostorninska masa pa upošteva pore, razpoke in strukturo kamna. Porozni školjčni apnenec je zato lažji od gostega mikrozrnatega apnenca.
Kje se uporablja apnenec?
Uporablja se v gradbeništvu, za proizvodnjo drobljenca, apna, cementa, stekla, papirja in sladkorja ter v metalurgiji in kemični industriji.