Gostota prahu: tabela mase glede na vrsto
Pri čiščenju doma se vedno znova sprašujemo, od kod toliko prahu. Tesno zaprta okna in vrata ne preprečijo prašne obloge na pohištvu, tleh in zavesah. Sesanje in mokro čiščenje učinkujeta le začasno, že čez dan pa se na istem mestu pojavi nova plast.
Posebej so prizadeti prebivalci stepskih območij z nenehnim močnim vetrom in industrijskih mest. Ogromno prahu je stalno v zraku in ljudje ga vdihavajo. Odlaga se v gosti plasti, proti njemu pa pomaga le redno čiščenje.
Od kod prihaja prah?
Prah so drobni delci mineralnega in organskega izvora, ki lahko dolgo lebdijo v zraku ali se usedajo na površine. Pri gospodinjskih in industrijskih izračunih ni pomembna le masa, ampak tudi velikost delcev: drobni prah je za dihala nevarnejši od velikih delcev.
Vire pogojno delimo na naravne in tiste, povezane s človekovo dejavnostjo:
- Naravni prah vključuje delce tal, pepel, saje, mineralne soli, puščavski prah in organske ostanke: epitelij, cvetni prah ter proizvode razkroja organskih snovi.
- Prah zaradi človekove dejavnosti vključuje gradbeni, premogov, cementni, lesni, mokasti, kemični, metalurški in drug industrijski prah. Posebej nevaren je lahko prah s strupenimi kovinami, kremenom, azbestom ali kemično aktivnimi snovmi.
Sestava hišnega prahu se močno spreminja glede na območje, prezračevanje, zaključne materiale, domače živali, vrsto ogrevanja in bližino cest ali industrije. Vsebuje lahko mineralne delce, tekstilna vlakna, cvetni prah, saje, kožne delce, pršice in njihove izločke.
Koliko tehta prah?
Količina prahu, ki se v enem tednu usede na površine, je odvisna od prostora, prezračevanja, vlažnosti, čiščenja in zunanjega okolja. Delci so različnih oblik, gostot in sestave, zato hitrosti usedanja ne določa le gostota, temveč tudi velikost, gibanje zraka in vlaga.
Gostota se navadno meri v kilogramih na 1 kubični meter, vendar ta podatek o prahu ne pove veliko. Zato je priročno maso oziroma gostoto izraziti v gramih na kubični centimeter, pri industrijskem prahu pa tudi v t/m³.
Za sanitarno ali industrijsko oceno gostota ne zadošča. Pomembni so zrnavost, kemična sestava, koncentracija v zraku, trajanje izpostavljenosti in zahteve varnosti pri delu.
Tabela prikazuje povprečne vrednosti hišnega in nekaterih vrst industrijskega prahu.
Tabela mase prahu glede na vrsto
| Vrsta prahu | Gostota t/m³ | Gostota kg/m³ | Gostota g/cm³ |
|---|---|---|---|
| Hišni prah | 0,4 – 0,6 | 400 – 600 | 0,4 – 0,6 |
| Premogov prah | 0,6 – 2,05 | 600 – 2050 | 0,6 – 2,05 |
| Lesni prah | 0,11 – 0,36 | 112 – 363 | 0,11 – 0,36 |
| Prah iz proizvodnje svinca | 4,5 – 6,5 | 4500 – 6500 | 4,5 – 6,5 |
| Cementni prah | 1,1 – 1,2 | 1100 – 1200 | 1,1 – 1,2 |
| Sladkorni prah | 0,8 | 800 | 0,8 |
Škodljivost prahu
Higienska ocena škodljivosti je odvisna od sestave, velikosti delcev in koncentracije v zraku. Posebej pomembne so drobne frakcije PM10 in PM2.5, ki lahko prodrejo globlje v dihala, zato sama masa ne pokaže ravni tveganja.
Prah lahko povzroči draženje in alergijske reakcije. Trdni mineralni in metalurški delci lahko delujejo abrazivno, kemične primesi pa so lahko strupene. V hišnem prahu so pršice, mikroorganizmi in alergeni, zato za oceno tveganja nista pomembni le gostota in masa, ampak tudi izvor.
Pogosta vprašanja
Ali je mogoče natančno navesti maso prahu?
Natančna vrednost je odvisna od sestave, velikosti delcev, vlažnosti in zbitosti, zato je tabela primerna le za okvirne izračune.
Zakaj je industrijski prah težji od gospodinjskega?
Industrijski prah lahko vsebuje mineralne, kovinske in abrazivne delce, zato je njegova gostota pogosto večja od gostote običajnega hišnega prahu.
Kaj je za škodljivost prahu pomembnejše: masa ali sestava?
Za oceno škodljivosti so pomembnejši sestava, velikost delcev in koncentracija v zraku. Masa pomaga pri izračunih, sama pa ne pokaže strupenosti.