Masa drv na kubični meter glede na drevesno vrsto
Prehod na alternativne vire energije usmerja pozornost k lesu. Naši predniki so ga uporabljali za ogrevanje bivališč in pripravo hrane. Peči, kamini in kotli na trdna goriva potrebujejo les oziroma drva. Vse rastline pa niso enake: drevesa imajo različno zgradbo in kemično sestavo, zato se razlikujejo po kurilni vrednosti, masi, gostoti in vlažnosti.
Koliko tehtajo drva?
Kako določimo maso 1 kubičnega metra drv? Ali je pomembno, ali kupimo sveže posekan ali posušen les? Pri tem pomagajo podatki o gostoti, vlažnosti in drugih lastnostih lesa.
Na območju naše države raste več kot 200 vrst dreves in grmov. Gorijo različno: nekatere hitreje, druge počasneje, ene oddajajo veliko toplote, druge manj. Za kurjavo je najbolje izbrati srednje stara drevesa, ne premladih in ne prestarih. Tak les gori najdlje in odda največ toplote.
Količina oddane toplote je neposredno odvisna tudi od gostote in suhosti drv. Za kurjenje je najprimernejši les z 15–20 % vlage, v sveže posekanem drevesu pa je je najmanj 50 %. Del toplote se porabi za izhlapevanje vode, zato je učinkovitost vlažnih drv precej manjša. Tudi masa suhih drv je občutno manjša od mase vlažnih.
Masa lesa je odvisna od:
- zgradbe lesnih celic in vsebnosti vlage v njih;
- gostote lesa;
- dela rastline, pri čemer so najtežje veje, najlažji pa spodnji del debla;
- vsebnosti soli in smol.
Maso drv lahko določimo empirično: stehtamo manjši kos lesa znane prostornine in njegovo gostoto izračunamo kot razmerje med maso in prostornino. Vendar tak postopek v praksi ni vedno priročen.
Izračun poenostavijo tabele povprečnih vrednosti mase lesa. Navedene vrednosti okvirno veljajo za material z 15–20 % vlage. Sprememba vlažnosti v praksi opazno spremeni maso in prostorninsko gostoto drv, saj je v lesu več ali manj vode.
Tabela nekaterih referenčnih vrednosti gostote lesa in mase naloženih drv
| Drevesna vrsta | Gostota g/cm³ | Gostota kg/m³ | Masa naloženih drv kg/m³ |
|---|---|---|---|
| Jesen, bukev | 0,68 | 650 – 750 | 480 |
| Breza | 0,65 | 620 – 650 | 450 |
| Hrast | 0,71 | 650 – 800 | 470 |
| Macesen | 0,66 | 580 – 635 | 420 |
| Bor | 0,52 | 480 – 520 | 360 |
| Smreka | 0,45 | 420 – 450 | 330 |
| Robinija | 0,69 | 650 – 750 | 460 |
| Brest | 0,65 | 620 – 660 | 440 |
| Trepetlika | 0,48 | 460 – 550 | 350 |
Katera drva so najboljša za kurjenje?
Po kurilni vrednosti veljajo za najprimernejša hrastova drva, sledijo jim brezova, trepetlikova in borova.
- Hrast vsebuje malo smol ter daje gost les, ki dolgo gori in oddaja veliko toplote. Vsa drva se smejo kuriti le ob pravilnem vleku in prezračevanju, saj pri nepopolnem zgorevanju nastaja nevaren ogljikov monoksid.
- Brezova drva gorijo dolgo in enakomerno, vendar vsebujejo veliko smolnatih snovi ter v dimniku odlagajo saje.
- Tudi iglavci se zaradi velike vsebnosti smole uporabljajo redkeje.
- Topolova drva niso priporočljiva, saj oddajajo neprijeten grenak vonj in malo toplote.
Najbolje je uporabljati drva listavcev z veliko gostoto. Drva naj bodo suha in ne sveže posekana. Pri nakupu vlažnih drv namreč plačate več za maso, dobite pa manj toplote.
Pogosta vprašanja
Koliko tehta 1 m³ drv?
Masa je odvisna od drevesne vrste, vlažnosti in načina zlaganja. Suha drva listavcev so navadno težja od drv iglavcev, sveže posekana pa občutno težja od drv z 15–20 % vlage.
Zakaj vlažna drva dajejo manj toplote?
Del energije se porabi za izhlapevanje vode, zato vlažna drva slabše gorijo, se bolj dimijo in dajejo manj uporabne toplote.
Kaj je pri nakupu pomembnejše: masa ali prostornina zloženih drv?
Pri drveh sta pomembna oba podatka. Masa vključuje les in vodo, prostornina zloženih drv pa je odvisna od dolžine polen, gostote zlaganja in praznin med njimi.