Gostota bakrove rude in njene vrste

Bakrova ruda spada med rude barvnih kovin. V oksidiranih rudah so kovine v obliki kisikovih spojin: karbonatov, silikatov, oksidov, sulfatov in drugih mineralov. Baker je v mešanih rudah v oksidirani in sulfidni obliki, v samorodnih pa v prostem stanju. Primarne rude večine industrijskih nahajališč ga vsebujejo v sulfidih.

Mineralogija pozna več kot 200 naravnih tvorb z bakrom. Za izkoriščanje so primerne:

• sulfidne rude: halkopirit s 34–35 % bakra, bornit z 52–65 % in halkozin z do 80 %;
• bakrovo-nikljeve rude: kubanit z 22–45 % Cu;
• samorodni baker z 98–100 %;
• oksidirane rude: malahit do 57,5 %, azurit do 56 %, krizokola do 36 %, brochantit do 56 %, kuprit do 89 % in druge.

Nahajališča bakrovih rud

Bakrove rude vsebujejo tudi veliko drugih mineralov. Gospodarno je izkoriščati nahajališča z več kot 0,5 % bakra.

Med največja industrijska nahajališča spadajo tvorbe na polotoku Kola, v Čilu in Zambiji, velika porfirska nahajališča pa izkoriščajo v ZDA, na Poljskem, v Kanadi, Peruju in drugod. Po ocenah znanstvenikov je v vseh velikih industrijskih nahajališčih več kot 680 milijonov ton bakra.

Samorodnega bakra z največjim deležem čiste kovine je zelo malo. Najpogostejše spojine so:

• Bornit. Odkril ga je češki znanstvenik I. Born, po katerem je dobil ime. Znan je tudi kot pisani bakrov kršec. Videz je odvisen od nastanka. Vsebuje do četrtine žvepla, več kot 10 % Fe in do 63 % bakra.
• Halkopirit ali bakrov pirit je hidrotermalni mineral in spada med polimetalne rude.
• Halkozin lahko vsebuje do 80 % bakra, preostanek pa je žveplo. Zaradi goste zrnate svetleče površine v odtenkih od svinčenega do globoko črnega se imenuje »bakrov sijajnik«.

Med redkimi bakrovimi tvorbami so najbolj znane:

• Malahit z lepo živo strukturo. Zeleni kamen se uporablja za okrasne predmete. Bakrov karbonat spada med polimetalne bakrove rude. Ob njem pogosto ležijo kuprit, samorodni baker in druge bakrove kamnine.
• Azurit oziroma bakrov lazurit je živo moder in posebej trd mineral. Nahajališča so v Kongu, Maroku, Grčiji, Franciji, Združenem kraljestvu in Avstraliji. V bližini malahita in azurita, ki se pogosto zraščata, ležijo sulfidne bakrove rude.
• Kovelin je sulfidni mineral metasomatskega nastanka, prvič najden ob vznožju Vezuva. Je precej mehak, modrovijoličen in kovinsko sijoč ter vsebuje več kot 65 % bakra. Nahajališča izkoriščajo v Čilu, ZDA, Srbiji in Italiji.

Gostota je odvisna od vrste in sestave mineralov. Tabela vsebuje povprečne referenčne vrednosti.

Tabela gostote bakrovih rud