Gostota humusa in komposta ter masa 1 m³
Pojem »ekološko kmetovanje« se vse pogosteje pojavlja v gradivih o agrotehniki. Takšni sistemi si prizadevajo zmanjšati odvisnost od mineralnih gnojil in bolj uporabljati organske vire rastlinskih hranil, med katere spada humus.
Humus je sipka, homogena, rahla rjava masa z vonjem po zemlji, brez vonja po amonijaku, ki nastane po končanem razkrajanju hlevskega gnoja. V naravnih razmerah priprava traja od leta in pol do dveh let. Ko je razkroj končan, masa 1 m³ humusa oziroma komposta znaša 500–800 kg.
Tabela gostote humusa oziroma komposta
| Gostota humusa (komposta) (g/cm³) | Gostota humusa (kg/m³) | Število ton v 1 m³ humusa |
|---|---|---|
| 0,5–0,8 | 500–800 | 0,5–0,8 |
Kako koristna sta humus in kompost?
Kakovosten humus nastane z razkrajanjem organskih snovi ob sodelovanju mikroorganizmov. Vsebuje rastlinam dostopna hranila, izboljša zgradbo tal in pomaga zadrževati vlago. Delci humusa ostajajo rahli, ker so med njimi zračne reže. Dodajanje humusa revnim peščenim in glinenim tlom lahko izboljša njihove fizikalne lastnosti ter prehrano rastlin, vendar je treba količino prilagoditi kulturi, sestavi tal in kakovosti gnojila.
Humus je priporočljiv tudi kot zastirka. Tla se pod njo počasneje segrevajo in ohlajajo ter izgubljajo manj vlage, v zgornjih plasteh ob koreninah vrtnih rastlin pa se naselijo deževniki in koristni mikroorganizmi, ki rastline oskrbujejo s hranili. V vročini se humusna zastirka ne pregreva in ne ožge koreninskega vratu, s čimer pomaga preprečevati okužbe rastlin s povzročitelji bolezni.
Po zalivanju ali dežju hranila iz humusa oziroma komposta postopoma prehajajo neposredno v območje korenin. Kot sestavina substrata se uporabljata tudi pri vzgoji sadik.
Humus oziroma kompost ima lahko različne lastnosti in vsebnost posameznih snovi ter različno vpliva na rastline in tla. To je odvisno od surovine: govejega ali konjskega gnoja, gnoja drobnice, perutninskega gnoja ali rastlinskih ostankov. Pomembni so tudi krma živali in nastilj. Slama in šota vpijata vlago, pomagata zadrževati dušikove spojine ter ob pravilnem skladiščenju zmanjšujeta izgube amonijaka.
Priprava humusa oziroma komposta
V naravnih razmerah se gnoj z nastiljem na gnojišču ali v posebnih zabojih v humus spremeni v 1,5–2 letih. Zrelost se oceni na pogled, prostornina pa se zmanjša za 2- do 3-krat. Če se živalski iztrebki zbirajo brez nastilja ali ga je malo, jih je treba v zabojih izmenično nalagati s plastmi slame ali šote. Vrh je priporočljivo pokriti s strešno lepenko ali folijo, da dež ne izpira hranil. Za spodbujanje razkroja je treba maso vlažiti in obračati z vilami. Zaboj mora imeti odprtine za dostop zraka in odtekanje odvečne vlage.
Če potrebujete malo gnojila, ga lahko kupite pakiranega v specializiranih trgovinah. Masa vreče humusa oziroma komposta je različna in znaša od 10 do 70 kg. Cena naravnih pakiranih gnojil je precej višja od cene razsutih. Za prihranek lahko svež gnoj kupite neposredno na živinorejski kmetiji in humus sami pripravite na svojem vrtu.
Pogosta vprašanja
Koliko tehta 1 m³ humusa ali komposta?
En kubični meter humusa ali komposta navadno tehta približno 500–800 kg. Vrednost je odvisna od vlažnosti, sestave, stopnje razkrojenosti in zbitosti materiala.
Zakaj se prostornina med pripravo humusa zmanjša?
Med razkrajanjem organske snovi razpadajo, del vlage izhlapi, masa se zgosti, prvotna prostornina gnoja ali kompostnega kupa pa se lahko zmanjša za dva- do trikrat.
Ali lahko humus uporabljamo kot edino gnojilo?
Humus izboljša zgradbo tal in jim dodaja hranila, vendar je količino najbolje izbrati glede na gojeno rastlino, stanje tal in agrotehnična priporočila.