Masa vijakov: tabela za M5, M6, M8, M10 in M12

Vijaki so med najpogostejšimi pritrdilnimi elementi in jih najdemo v najrazličnejših predmetih okoli nas. Lahko so skriti v medetažnih konstrukcijah in stenah ali vidni kot povezovalni elementi različnih konstrukcij. Oblike in področja uporabe vijakov so zelo raznoliki. Podrobneje si oglejmo razvrstitev teh kovinskih pritrdilnih elementov in njihove najbolj uporabljane vrste.

Lastnosti

Vijak je kovinski povezovalni element, sestavljen iz glave in valjastega stebla z zunanjim navojem. Pritrdi se z matico ali posebnim pritrdilnim elementom, na primer pri sidrnih vijakih. Tak spoj je razstavljiv.

Najpogostejši so vijaki s šestrobo glavo za ključ, ki veljajo za klasično izvedbo. Zelo razširjeni so tudi vijaki z ugrezno glavo. Vijaki se razvrščajo po naslednjih merilih:

• Po namenu: pohištveni, lemežni za kmetijsko mehanizacijo, cestni za ograje in kovinske konstrukcije ter strojniški.
• Po materialu: običajno, ogljikovo, legirano, malolegirano in toplotno odporno jeklo, baker ali titan.
• Po trdnostnem razredu in natančnosti.
• Po prevleki.

Glede na namen in nalogo imajo vijaki različne oblike glav. Poznamo zgibne, sidrne oziroma temeljne in obročne vijake, vijake s 6-kotno oziroma večkotno glavo ter vijake s polkrožno ali ugrezno glavo.

• Vijaki s šestrobo glavo so najpogostejši in jih prodajajo vse trgovine z gradbenim materialom ter izdelki za popravila. Namenjeni so spajanju delov skozi skoznje luknje z matico in ključem. Uporabljajo se v strojegradnji, gradbeništvu in drugod.
• Vijak s polkrožno glavo se uporablja v proizvodnji pohištva. Zanesljivo povezuje konstrukcijske dele pohištva, obenem je privlačnega videza, izdelan pa je iz nerjavnega jekla ali ima cinkovo prevleko.
• Sidra so namenjena spajanju medetažnih plošč, vgradnji vratnih ali okenskih elementov, spuščenih stropov in drugih konstrukcij. Izdelana so iz nerjavnega jekla za vgradnjo v votle in porozne materiale, uporabljajo pa se lahko tudi v polnih materialih.
• Obročni vijak je poseben pritrdilni element z glavo v obliki obroča. Lahko ima šestrobo osnovo in zgibni spoj. Uporablja se v spojih z jeklenimi vrvmi in verigami ter je izdelan iz legiranega jekla. Zaradi posebne trdnosti in zanesljivosti se uporablja zelo široko, od prenove stanovanja do ladjedelništva in gradnje železniških prog.
• Vijak z ugrezno glavo se uporablja v strojegradnji in pohištveni industriji pri delu z naravnim lesom ter kovino. Je učinkovit in omogoča, da so mesta povezav vizualno skrita.

Obstajajo tudi sidrni vijaki z ugrezno glavo ali obročem oziroma kavljem, s kroglasto glavo, viličasto glavo, okroglo glavo z luknjo in druge izvedbe.

Pomembna parametra za razvrščanje vijakov sta oblika stebla in korak navoja. Steblo ima lahko po vsej dolžini enak premer ali pa dve stopničasto razporejeni meri, pri čemer je manjši del navojen, večji zgornji del pa gladek.

Navoj je lahko metrični, cevni, palčni, trapezni, žagasti, kvadratni ali pravokotni. Korak navoja je grob ali fin.

Standardi GOST, po katerih proizvajalci izdelujejo pritrdilne elemente, lahko določajo tudi izvedbo vijaka. Sem spadajo dodatne možnosti varovanja navojnega spoja ali dodatne zareze v glavi, s katerimi se zmanjša masa vijaka.

Masa vijakov

Pri nakupu velike količine pritrdilnih elementov trgovina kosov ne šteje, temveč jih prodaja po masi. Če želimo vedeti, koliko vijakov smo dobili, moramo poznati maso 1 kosa.

Najpogosteje uporabljena vrsta takšnega pritrdilnega elementa je vijak s šestrobo glavo, izdelan po meddržavnem standardu GOST 7798-70. Ima razred natančnosti B in polni navoj.

Kot primer navedimo maso najkrajših vijakov različnih nazivnih premerov.

• Vijak M10 × 10 tehta 16,68 g, v 1 kg pa jih je 60,
• vijak M16 × 18 tehta 65,54 g, v 1 kg pa jih je 15,
• vijak M24 × 32 tehta 237 g, v 1 kg pa so 4.

Tabela vsebuje mase najbolj uporabljanih velikosti vijakov

Kratka razlaga glavnih oznak

Vsak pritrdilni element ima oznako, sestavljeno iz na prvi pogled nerazumljivega zaporedja črk in številk. Oglejmo si sestavo te »šifre«:

• naziv pritrdilnega elementa – vijak,
• razred natančnosti – A, B ali C, pri čemer je A najnatančnejši in se navede, če v nadaljevanju ni sklica na GOST,
• izvedba vijaka oziroma posebne konstrukcijske značilnosti – od 1 do 4,
• vrsta navoja: M – metrični, K – stožčasti in Tr – trapezni,
• premer navoja v mm,
• korak navoja, pri čemer se za posamezni premer navede samo fini korak,
• smer navoja se navede le pri levem navoju, saj je desni osnovna izvedba,
• razred natančnosti navoja od 4 do 8, od natančnega do grobega,
• dolžina pritrdilnega elementa v mm,
• trdnostni razred,
• navedba uporabljene zlitine,
• številčna oznaka vrste prevleke od 1 do 13,
• debelina prevleke v µm,
• vrsta proizvodnega standarda.

Oznaka izdelka vsebuje trdnostni razred materiala, znak proizvajalca in puščico, ki kaže smer navoja. Trdnostni razred je zapisan s številkami. Prva prikazuje največjo obremenitev, druga pa razmerje med mejo tečenja in trdnostjo.