Gostota šote: masa 1 m³ in tabela vrednosti

Šota je organska snov rastlinskega izvora, ki jo ljudje uporabljajo že stoletja. Uporablja se kot gorivo, sestavina substratov in gnojil, nastilj za živali, v nekaterih gradbenih rešitvah pa kot toplotnoizolacijski ali nasipni material. Nastaja z nalaganjem in nepopolnim razkrajanjem močvirskega rastlinja.

Čeprav niso poznali njene bogate kemične sestave in več kot 35 današnjih vrst, je filozof in zgodovinar Plinij že v prvih letih našega štetja šoto opisal kot »gorljivo zemljo«. Šele v osemnajstem stoletju je nemški raziskovalec Degner z mikroskopom preučil njeno zgradbo in ovrgel številne napačne predstave o nastanku.

Nastanek šote

Šota nastaja predvsem v šotnih barjih, najdemo pa jo tudi na poplavnih ravnicah in v rečnih dolinah. Ob veliki vlažnosti se odmrle rastline kopičijo in se brez dostopa zraka ne razkrojijo v celoti. Razkroj poteka z aktivnim delovanjem razkrojevalnih mikroorganizmov, nevretenčarjev in izluževanja.

V zgornji šototvorni plasti do globine 0,9 m se razkroj konča. V šoto se spremeni približno 30 % razpadle biomase, preostanek se mineralizira ali izpere v obliki različnih spojin. Nastala šota se postopoma spusti pod šototvorno plast in se brez dostopa zraka konzervira, zato svoje lastnosti ohranja stoletja.

Razvrstitev

Šota se glede na sestavo fitomase (drevesa, trave, mahovi) in trofičnost oziroma količino hranil v rastlinah razvršča v naslednje kategorije:

• Visoka šota. Ima večjo kislost in majhno stopnjo razkrojenosti, odlikujeta jo velika sposobnost zadrževanja vode in majhna vsebnost pepela.
• Svetla visoka oziroma prehodna šota. Je iz zgornje plasti nahajališča, stopnja razkrojenosti rastlinskih ostankov pa znaša približno 15 %. Masa 1 m³ šote v tej plasti je majhna, od 150 do 250 kg. V naravnem stanju zelo dobro vpija pline in vodo; 1 kg lahko vpije do 10 litrov vode.
• Nizka oziroma spodnja šota. Sem spadajo stara nahajališča, stara do 30 tisoč let. Snov ima drobno, lahko in vlažno zgradbo. Stopnja razkrojenosti rastlinskih ostankov presega 15 %, vsebuje veliko humusa in je »zrela« šota. Masa kubičnega metra znaša 350 kg/m³. Je rahlo kisla in vsebuje veliko dušika, fosforja, kalija ter drugih organskih snovi, koristnih za vrtne rastline.
• Vlaknasta šota je posebna vrsta, ki vsebuje rastline z izrazito vlaknasto zgradbo. Za nadaljnjo uporabo je ne sejejo in ne oblikujejo kot druge vrste, temveč jo le zdrobijo v manjše kepe.

Koliko tehta šota?

Kot je bilo navedeno, imajo vrste šote z različno zrelostjo različno nasičenost z vodo in zato različno prostorninsko maso. Enako velja za prodajni material. Tabela prikazuje povprečne teoretične vrednosti mase šote glede na vlažnost.

Gostota in prostorninska masa šote v 1 m³

Prostorninska masa šote je odvisna tudi od stopnje razkrojenosti in skupine. Pri enaki vlažnosti do 85 % je visoka šota težja od nizke, pri vlažnosti nad 85 % pa je težja nizka šota.