Gostota nikljeve rude glede na vrsto

Nikelj je v naravi precej razširjen element. V zemeljski skorji predstavlja 0,01 % skupne mase. V čisti samorodni obliki ga najdemo le v železovih meteoritih, kjer njegov delež lahko doseže 25 %. V naravnih razmerah je sicer vedno vezan v različnih rudah.

Vrste nikljevih rud

Nikljeve rude, katerih pridobivanje in predelava sta gospodarna, delimo na:

• sulfidne;
• silikatne.

Glavni rudni minerali, ki se industrijsko pridobivajo zaradi niklja, bakra, žvepla in drugih spremljajočih snovi, so opisani v nadaljevanju.

Pirotin ali magnetni pirit

• Ima spremenljivo kemično sestavo z različnimi deleži primesi Ni, Co, Cu, Pb, Mo in As.
• Praktični pomen rude je omejen na pridobivanje niklja, železa in žvepla.
• Gostota pirotina znaša 4,9–5,2 g/cm³.
• Mineral sivkasto kremnih odtenkov s kovinskim sijajem je krhek, dobro prevaja elektriko in ima magnetne lastnosti.

Magnetit kot spremljajoči železov mineral

Magnetit je sam po sebi železova ruda, v nikljevih rudah pa se obravnava kot spremljajoči železov mineral, ki vpliva na gostoto in predelavo surovine.

• Je črn kristaliničen mineral s kovinskim ali mastno smolnatim sijajem.
• Gostota magnetita znaša 4,9–5,2 g/cm³.
• Ima močne feromagnetne lastnosti, ki se ohranijo tudi po drobljenju minerala v pesek; ni strupen, je inerten in v naravi zelo razširjen.
• Praktični pomen je pridobivanje železa z vsebnostjo Fe do 73 % ter izdelava proizvodov iz taljenega magnetita, na primer elektrod.

Pentlandit ali železovo-nikljev pirit

• Je drobnokristaliničen, zrnat, bronasto rumen in krhek mineral z močnim kovinskim sijajem, ki je sestavina pirotinskih nahajališč.
• Gostota železovo-nikljevega pirita znaša 4,5–5 g/cm³.
• Nima magnetnih lastnosti.
• Pentlandit je glavni nikljev mineral v številnih industrijskih bakrovo-nikljevih sulfidnih rudah. Te lahko vsebujejo tudi baker, kobalt, platinske kovine in druge dragocene sestavine.

Halkopirit ali bakrov pirit

• Drobno kristaliničen zlato rumen mineral je zaradi podobnosti z zlatom dobil ime »mačje zlato« ter ima izrazit kovinski sijaj z zelenkastim odtenkom.
• Gostota halkopirita znaša 4,1–4,35 g/cm³.
• Je glavni bakrov rudni mineral in je zelo razširjen v različnih genetskih geoloških strukturah.
• Vključki minerala so bili najdeni v vzorcih Lunine prsti in vključkih dragih kamnov.

Tabela gostote nikljeve rude glede na vrsto

Redke nikljeve rude so za industrijsko pridobivanje drugotnega pomena, saj delež niklja v njih ne presega 4,5 %. Mednje spadajo pirit, kubanit, kromit in drugi minerali. Sulfidne rude poleg niklja, bakra in kobalta vsebujejo dragocene kovine, kot sta zlato in srebro, pa tudi telur ter selen.

Nahajališča nikljevih rud so večinoma povezana s predkambrijskimi platformami in kristalinskimi ščiti. Pojavljajo se v plasteh, žilah in lečah ter so lahko debela 50 metrov. Najdebelejše je nahajališče Mount Keith v Zahodni Avstraliji, ki doseže 300 m.