Gostota živega srebra: masa 1 litra in 1 m³

Nevarno snov v termometru, ki jo večina pozna že od otroštva, imenujemo živo srebro. Pri sobni temperaturi je tekoče, njegova gostota pa je tako velika, da v njem lahko plavajo težke kovine, na primer svinec ali železo. Gostota živega srebra pri 20 °C znaša okoli 13,546 g/cm³, kar je približno 13 546 kg/m³. Z naraščanjem temperature se gostota postopoma zmanjšuje.

Ime Hydrargyrum je živo srebro dobilo zaradi srebrnega videza in tekočnosti; sestavljeno je iz besed za vodo in srebro.

Tabela gostote živega srebra pri različnih temperaturah in stalnem tlaku

Pri znižanju temperature na –39 °C živo srebro spremeni agregatno stanje in postane trdna snov z izrazitimi kovinskimi lastnostmi. Lomonosov in Brown sta leta 1759 prva dokazala, da Hg sodi med kovine, čeprav človeštvo snov pozna že zelo dolgo. Živo srebro so spretno uporabljali že stari Grki in poznali njegove strupene učinke. Alkimisti so ga dolgo uporabljali pri poskusih, s katerimi so želeli ustvariti zlato.

Kje se pojavlja

Živega srebra je v naravi malo. V zemeljski skorji ga je največ 83 mg/t, koncentracija v živosrebrovih rudah pa je kljub temu razmeroma visoka, ker se element zlahka veže z drugimi snovmi. Najbogatejše rude vsebujejo do 2,5 % živega srebra; to je naravni cinober, mineral z izrazitimi rdečimi lisami, ki se na prelomu zaradi oksidacije postopoma prekrijejo s tanko prevleko. Samorodno živo srebro se zelo redko pojavlja v obliki kapljic na kamninah.

Vpliv na človeško telo

Živo srebro je strupena snov, nevarnost pa pogosto ni takoj opazna. Največje tveganje v gospodinjstvu ni sama masa kovine, temveč njeni hlapi in dolgotrajna izpostavljenost.

Nevarno je predvsem zaradi strupenih hlapov. Izhlapeva že pri sobni temperaturi, vdihavanje pa lahko povzroči zastrupitev in poškoduje živčevje. Razlitega živega srebra ni dovoljeno pobirati s sesalnikom ali metlo; prostor je treba prezračiti in ravnati po navodilih zdravstvenih ali intervencijskih služb.