Gostota dizelskega goriva in masa enega litra

»Dizel«, dizelsko gorivo ali pogovorno »nafta« so imena za gorivo, ki se uporablja v dizelskih motorjih z notranjim zgorevanjem. Ta proizvod predelave nafte se že desetletja uporablja predvsem kot gorivo za kmetijsko in vojaško mehanizacijo, železniški promet, dizelske električne agregate in kotlovnice, pa tudi pri obdelavi kovin in usnja.

Lastnosti dizelskega goriva, temperaturne razmere uporabe ter kemične in fizikalne lastnosti opredeljujejo ustrezni standardi. Stare zahteve za plinsko olje niso primerne za ocenjevanje sodobnega dizelskega goriva, namenjenega visokovrtečim motorjem.

Razvrstitev dizelskega goriva

Danes ima vsaka država svoje standarde kakovosti za dizelsko gorivo, vendar obstajajo osnovne kategorije razvrščanja, ki so skupne vsem vrstam in jih navajajo meddržavni standardi GOST 32511-2013 (EN 590:2009), 305-2013 in 2517-2012.

Ločimo destilatno dizelsko gorivo za visokovrteče motorje in preostankovno gorivo za manj zahtevne pogoje uporabe. Za razliko od hidroobdelanih kerozinsko-plinsko-oljnih frakcij destilatnega goriva je preostankovno gorivo mešanica kurilnega olja ter kerozinsko-plinsko-oljnih frakcij.

Glavno načelo razvrščanja je sezonskost.

• Poletno dizelsko gorivo.

Uporablja se lahko le pri temperaturah nad lediščem. Gostota poletnega dizelskega goriva je 860 kg/m³ (teoretična gostota vseh vrst dizelskega goriva je določena pri +20 °C). Z višanjem temperature se gostota okvirno zmanjša za 0,0007 g/cm³ na 1 °C, z nižanjem temperature pa ustrezno poveča.

Pri –5 °C se parafini v poletnem dizelskem gorivu zgostijo in zamašijo sistem. Dodatki lahko zgostitev odložijo, ne spremenijo pa povečane gostote poletnega goriva pri temperaturah pod ničlo. Plamenišče je 62 °C.

• Zimsko dizelsko gorivo.

Priporočena temperatura uporabe je od –20 °C do –35 °C. Gostota zimskega dizelskega goriva je 840 kg/m³. Pri –35 °C se strdi. Plamenišče je pri +40 °C.

• Arktično dizelsko gorivo.

Priporoča se za uporabo pri temperaturah pod ničlo do –45…–50 °C. Gostota dizelskega goriva je približno 830 kg/m³, plamenišče pa okoli +35 °C. Arktično gorivo pridobivajo z razparafinjenjem poletnega dizelskega goriva ali z dodajanjem aditivov za povečanje cetanskega števila in sestavin za boljšo mazljivost čistemu kerozinu.

1 liter dizelskega goriva tehta približno 850 g oziroma 0,85 kg.

Tabela mase dizelskega goriva

Opomba: vrednosti v tabeli so okvirne za sezonske vrste goriva. Pri sodobnem cestnem dizelskem gorivu po EN 590 se gostota navadno določa pri 15 °C in je pogosto med 820 in 845 kg/m³, zato je treba za natančen izračun uporabiti certifikat konkretne dobave.

Glavne značilnosti

• Cetansko število.

Cetan je ogljikovodik v dizelskem gorivu, ki se hitro vžge pod vplivom vročega stisnjenega zraka v zgorevalni komori dizelskega motorja z notranjim zgorevanjem. Cetansko število opredeljuje kakovost vžiga dizelskega goriva in ne sme biti nižje od 45–50. Sklepamo lahko, da se gorivo vžge hitreje, čim večje je cetansko število. Kakovostno dizelsko gorivo vsebuje veliko parafinov in ima veliko cetansko število.

• Vsebnost žvepla.

Surova nafta vsebuje žveplo. Vsebnost žveplovih spojin v dizelskem gorivu je strogo omejena. Zaradi prizadevanj za okolju prijaznejše gorivo in manjšo obrabo delov motorja mora biti vsebnost žvepla čim manjša. Zahteve za sodobno cestno dizelsko gorivo so bistveno strožje: standard EN 590 na primer po letu 2009 določa največ 10 mg/kg oziroma približno 0,001 masnega odstotka. Zmanjšanje vsebnosti žvepla poslabša naravno mazljivost goriva, zato jo nadomeščajo z dodatki.